Spomnim se svojih otroških dni pri babici in dedku, ko sta kavo mlela z ročnim mlinčkom za kavo. Nadvse srečna sem bila, ko sta pustila mleti tudi meni. Pritegnil me je vonj po kavi, zvok, ki je nastal ob drobljenju zrn in užitek ob pogledu zmlete kave, ko si odprl predalček mlinčka. Tega se spomnim, kot bi bilo še včeraj. Pri tašči sem si sposodila mlinček za kavo in malima doma pripravila za mletje kave. Na pladenj z motivom kave sem postavila mlinček za kavo, posodico z zrni kave, posodo za shranjevanje zmlete kave in žličko. Dejavnost imata sedaj na voljo na polici. Pladenj si vzameta, ko želita mleti kavo. Prva se je tega lotila Mala T.
Mali T sem najprej pokazala vse korake pri mletju kave, potem pa je nadaljevala sama. Bila pa sem v bližini in jo od daleč opazovala. Pri mletju kave je nisem motila s svojimi pripombami in popravki, saj bi s tem prekinila njeno koncentracijo. Vem, da si z zbranim delom povečuje razpon svoje koncentracije, ki jo bo v življenju še kako potrebovala. Ne zmotim je niti takrat, ko vidim, da naredi, kaj narobe ali je naletela na kakšno težavo…Mala T ve, da sem v bližini in me lahko pokliče, če me potrebuje…do takrat pa ji pustim užitek, da je sama s svojo dejavnostjo in sama rešuje svoje male težave.
Dodala bi še to, da se ob mletju kave, lahko veliko zrn znajde tudi na mizi in po tleh. Kot sem pisala že v članku v Otroci v kuhinji je to krasna priložnost za učenje. Otroku ponudimo metlo, mi vzamemo svojo in skupaj pometemo. Če pa je otrok že večji, pa lahko to naredi brez naše pomoči.
Najprej je potrebno mlinček napolniti s kavo, da bo imel kaj mleti. Mala T je bila pri polnjenju mlinčka pozorna na to, da ji kakšno zrno ne bi ušlo iz žlice.
Potem pa lahko že meljemo, meljemo in meljemo…
…dokler ne napolnimo predalčka z zmleto kavo.
Zmleto kavo stresemo v posodo za shranjevanje, ponovno napolnimo mlinček in meljemo, dokler hočemo.
Na koncu pa še vsa zrna, ki so pristala na mizi pospravimo in….
…pometemo še tista, ki so padla na tla.
