Kot pravi sodobni starš sem tudi jaz že pred prihodom prvega otroka na svet razmišljala o tem, kako za otroka kar najbolje pripraviti spodbudno okolje. Prebirala sem kar nekaj knjig, se pogovarjala s prijateljicami in nasploh kovala velike načrte. Lahko bi rekli, da sem o vzgoji in primernem okolju vedela praktično vse. No, dokler ni otrok prišel na svet in sem bila soočena z realnostjo.
Najprej je bil šok, ki je pomenil drastično spremembo življenja, kot sem ga poznala prej. Po nekaj uvodnih mesecih pa sem se nekako srečala z metodo montessori. Slišalo se je tako učeno, a sem svoje svoje raziskovanje vseeno nadaljevala. Na srečo sem ugotovila, da pristop montessori niso zgolj pripomočki. Je predvsem razumevanje svojega otroka. Je odnos, ki ga imaš z otrokom.
Kako si svojega otroka predstavljate čez pet, deset let? Kakšne vrednote si želite, da bi imel? Se ne strinjate s pogostimi izreki kot npr. “Oh, pusti ga, samo pozornost išče.” ali pa “Oh, triletnik pa že ne more sam počistiti za seboj, kadar kaj polije.” in “Tako je trmast, to dela namerno, da bi me jezil?”
Če se strinjate, da otrok ni razstavni eksponat, ki mu damo dudo, ga stlačimo v gugalnik in čakamo, da odraste, da bo lahko zabaval svojo okolico, če torej mislite, da je otrok samostojna oseba, ki se razvija v odraslo samostojno osebo, potem je način vzgoje montessori zagotovo vreden premisleka.
Vzgojni pristop montessori ni neka modna muha. Je v bistvu največ, kar otroku lahko daš. In sicer skupni čas in spoštovanje. Kvalitetno preživet skupni čas med otrokom in staršem je dediščina, ki je nič ne more izbrisati. Je popotnica za življenje in tisto najpomembnejše kar lahko otrok prejme – občutek, da je nekomu pomemben, da je ljubljen in da njegov doprinos k svetu nekaj pomeni. Otrok, čigar potrebe so spoštovane (znotraj natančno določenih mej, seveda), bo zrasel v samostojnega in samozavestnega odraslega, ki bo znal spreminjati svet.
V naši družini se je skozi čas pokazalo predvsem naslednje:
1. Zaupaj otroku
Montessori je zaupanje, da svojemu majhnemu bitju pri dveh letih pustiš, da prvič uporabi tisti, posebej za njega namenjen nož. Mu daš najmehkejše sadje, ki si ga lahko zamisliš, pokažeš, kako se nož pravilno uporablja. In potem v sebi kričiš: »Pazi, vendar pazi, da se neporežeš«. A ker zaupaš otroku, skušaš biti navzen kolikor se da miren in verjameš, da otrok, ki pokaže interes za aktivnost, to tudi na svoj način zmore. In nekje sredi te njegove aktivnosti ugotoviš, da je rezanje z nožem v resnici zanj na nek način igra, zate pa resna preizkušnja v zaupanju do otroku in nekakšen test v potrpežljivosti.
2. Brzdaj svoje kritike in dvome
Ne vem zakaj, a nekako je v vseh nas tista neustavljiva želja, da bi otroku pomagali pri vsem kar počne.Če se kakšno minuto predolgo ukvarja z oblačenjem, bi ga že mi oblekli. Kadar skupaj z njim rišemo ali uporabimo škarje, bi mu najraje kar vse vzeli barvico iz rok in tisto modro ribo narisali nekoliko lepše kot on. Toda za otroka je bistven proces in ne toliko končni rezultat. In da bi otrok zrasel v odraslo samostojno osebo se mora naučiti narediti sam. Tudi če naredi narobe prvič in drugič, je kritika s strani staršev povsem nepotrebna. Je pa izraz zmagoslavja neprecenljiv, ko otroku čisto zares samemu uspe.
3. Pripravite primerno okolje
Ni potrebna prenova hiše, že nekaj majhnih sprememb bo dovolj. 
Naj otrok doseže delovni pult v kuhinji, naj ima v kopalnici dostop do svojega glavnika in zobne ščetke. Naj ima svojo majhno mizo in stol, kjer lahko opravlja svoje kreativne dejavnosti ali poje zajtrk. Naj ima dostop do svojih igrač in pripomočkov, da jih bo lahko sam dosegel in po končanem delu nazaj tudi pospravil. Dostop do pomivalnega korita v kuhinji je npr. ena izmed najbolj cenjenih stvari v otroškem svetu. Kadar je treba zares hitro pripraviti obrok za celo družino ali se npr. za trenutek posvetiti drugemu otroku, je pomivanje v koritu aktivnost, ki malčka zagotovo intenzivno zaposli.Tudi brisanje umivalnika v kopalnici ali umivanje oken nič kaj dosti ne zaostajata. Pomaga pa nepremočljiv predpasnik ali pa komplet suhe obleke po končani aktivnosti.
4. Poenostavite in prilagodite, najdražje ni nujno najboljše
Montessori nudi res čudovite materiale, ki sledijo otrokovim občutljivim obdobjem in ga spodbujajo pri razvijanju vseh vidikov njegove inteligence. Vendar pa ni treba začeti pri ogromnem nakupovalnem seznamu, še posebej, dokler se z metodo še spoznavate. Ogromno materialov se da narediti doma, z malo iznajdljivosti in s tistim, kar že imamo doma ali v bližnji okolici – na vrtu ali v gozdu. Otrokovo željo po razvrščanju lahko spodbudimo npr. z razvrščanjem različnih kovancev, gumbov ali pa kar vrst domačega fižola. Osnove matematike lahko spoznava pri razvrščanju različno dolgih vej in vejic, ki jih naberemo na sprehodu v gozdu. Stopnje razvoja semena v rastlino bo najbolje spoznal, ko nam seme pomaga zasaditi v vrtu, rastlinico zaliva in opazuje kako se spreminja.
5. Bodite najboljši zgled
Starši smo otrokov prvi in najpomembnejši učitelj. Otrok opazuje in vsrkava vase prav vse, kar se dogaja okrog njega.
Ne pričakujte, da se bo otrok znal opravičiti, če se kot starši nikoli ne opravičimo, kadar storimo kaj narobe. Prav tako ne pričakujte, da bo vestno pospravljal za sabo, če noben v družini tega ne počne. Dovolite otroku njegova čustva in se naučite meje postavljati na spoštljiv način. Če si želite, da bi bil v odnosih s svojimi brati ali sestrami nežen in uvideven, bodimo tudi mi takšni do njega. 6. Sledite interesom in zanimanjem otroka Otroku veliko lažje slediš, če poznaš njegova občutljiva obdobja za posamezne aktivnosti. Veliko lažje je prepoznati njegova zanimanja, če znaš kot starš odmisliti vse moteče dejavnike in otroka samo opazovati pri njegovem delu. Brez vmešavanja, brez komentiranja. Samo opazovanje dejavnosti, ki otroka trenutno veselijo. Priporočam branje vsaj katere izmed knjig Marie Montessori in pa seveda spremljanje tega bloga. Potem se bodo ideje za aktivnosti pojavljale kar sproti, na svojega otroka pa boste kar naenkrat gledali z drugačnimi očmi.
Avtorica prispevka: Mojca Klepec, gostujoče pero montessori, več o Mojci pa si poglejte TUKAJ.
