Pred časom je mamica 14-mesečne punčke name naslovila spodnje vprašanje. Na njeno vprašanje sem odgovorila malce obširneje. Menim, da bi odgovor lahko zanimal še koga, zato ga večino objavljam v tem prispevku.
“Pozdravljeni, redno prebiram vašo internetno stran in sem z vsakim dnem bolj navdušena nad montessori metodo. Sama imam skoraj 14 mesečno deklico. Sedaj nastopi vprašanje in razlog, zakaj vam pišem. Kdaj se začne z zadevami ki jih opisujete? Večino stvari ki jih prebiram so za nekoliko starejše otroke. Hčerka ne hodi v vrtec, pa bi rada, da bi čas, ki bi ga drugače preživela v vrtcu bil čim bolj aktiven, pester, zanimiv.. A večino stvari ki jih poskušam početi z njo je ne zanimajo, večinoma samo divja okoli (se ne hodi) se nekje ustavi malo razmeta in gre naprej.. Predvsem me skrbi da ne bi na ta račun, da je z mano doma kaj zamudila.. Sem prebrala da se ravno ukvarjate z otroci te starosti, sama pa ne vem na koga naj se obrnem po nasvet. Že vnaprej se vam lepo zahvaljujem in vam pošiljam en lep sončen pozdrav.”
Moj odgovor:
“Sedaj bo vaša deklica kmalu dopolnila 15 mesecev – toliko časa sem si vzela za odgovor. Vaša deklica ima trenutno zelo pomembno nalogo, naučiti se hoditi (če sedaj že ne hodi)! Za to črpa vso svojo energijo, pogum in vztrajnost in to lahko traja tudi nekaj mesecev dokler ne bo osvojila stabilne hoje. To je trenutno zanjo središče vsega dogajanja. Prav je, da ji omogočite čim več priložnosti za gibanje, kar pomeni, da jo minimalno nosite (imejte jo v naročju toliko, kolikor sama potrebuje) ali vozite v vozičku. Verjetno se vam bo tudi sama upirala, ko jo boste želeli dvigniti v naročje ali pripeti v voziček. To ni trma, to je njena močna volja po tem, da sledi svojim notranjim silam razvoja in trenutno je to hoja in raziskovanje sveta okoli nje. Dovolite ji, da se čim več giba, da hodi sama. Do sedaj te priložnosti ni imela, si predstavljate, kaj vse se ji odpira, česa vsega se mora med sprehodom dotakniti? Pomembno je, da se vi umirite in upočasnite tempo, da hodite v njenem ritmu. Na sprehodu z njo naj ne bo pomemben cilj, ampak sprehod sam. Sledite deklici in jo opazujte, kam gre, česa se dotakne. Ne bojte se, če se dotika zemlje, trave, kamnov, palčk, itd. Sama sem mnenja, da je to manj umazano kot to, kar včasih zaužijemo s hrano. Starši smo včasih preveč obsedeni s čistočo, skrbi nas, da bi se otrok umazal. Verjemite mi, to je tako nepomembno v primerjavi s tem, kaj vse deklica spoznava ob tem raziskovanju. Lahko bi rekli, da jo to njena igra, ki si jo je sama izbrala in je z njo popolnoma zadovoljna.
Poletje je idealen čas, da otrok shodi. Tako imata veliko priložnosti za sprehod v naravi in tudi možnost, da hodi bosa. Se spomnim moje Male T, da je velikokrat, ko sva šli na sprehod nabirala kamenčke v kanglico, katere sva potem odnesli do potočka in jih tam metali vanj. Jeseni sva nabirali suho listje, pa storže, želode in kostanj itd. Nisva šli mimo opazovanja malih živalic, mravelj, pajkcov. Upočasnite svoj korak, opazujte skupaj z njo, česa se dotakne, kaj prime v roko in delite z njo navdušenje ob tem. Odrasli smo zgubili ta stik z naravo, stvari se nam zdijo samoumevne. To čudenje in navdušenje nad naravo lahko skupaj z otroci obudimo, če si le dopustimo.
Omenili ste, da potiska stvari pred seboj. Otroci v tem obdobju radi potiskajo stvari pred seboj. Predlagam, da ji kupite ali si ga kje sposodite, voziček za potiskanje, ki ga lahko uporabite tako v stanovanju kot tudi zunaj. Voziček je najbolje, da je masiven (masivnega je sicer težko dobiti pri nas). Moja mlajša hčerka je imela Ikein voziček, katerega sem obložila s težkimi stvarmi (knjigami, napolnila sem 5l plastenko z vodo), da se ni mogla prevrniti, ko se je ga je oprijela in oprla vanj. Na začetku ga naj uporablja le na travi ali na preprogi, da nima velike hitrosti. Kasneje šele na parketu ali asfaltu.
Poskusite lahko tudi z igračami za potiskanje, v kolikor bi ji bila lahko zanimiva. Teh igrač je sedaj kar nekaj na voljo po trgovinah. Obstajajo tudi račke za vlečenje na vrvici.
Kako pa je z vzpenjanjem po stopnicah? Se je z njimi že seznanila? Omogočite ji plezanje in spuščanje po njih. Seveda ob vaši prisotnosti in pomoči, tam, kjer jo potrebuje. Običajno imajo otroci močno željo po tem. Spomnim se svojih dveh hčerk, ko sem kar veliko časa preživela na stopnicah.
Pomembno se mi zdi, da ima vaša deklica udobno oblačilo, ne oprijeto ali tesno. Po možnosti takšno, ki ji bo omogočalo, da se bo lahko sama začela slačiti. Otroci se namreč znajo prej sleči kot obleči. Mogoče ste jo že videli, ko je vlekla nogavice z nog. Vam se bo zdelo nesmiselno, če pa ste jo ravno obuli, a ona bo to lahko ponovila večkrat. Za vas nesmiselno, za njo pomembno delo. To je njena pot k samostojnosti.
Morebiti se vam sedaj, ko je na nogah, upira pri previjanju. Predlagam, da jo previjate stoje, za kar boste potrebovali več spretnosti in malo več vaje, a je vredno truda, saj bo tako obema lažje. Lahko je tudi večkrat na dan brez plenice. Poskusite tudi s kahlico.
Omenili ste, da se nikakor noče igrati. Odrasli imamo svoje predstave o tem, kako naj bi se otroci igrali. Hčerka je trenutno v obdobju, ko vas bo v vsem hotela posnemati. Se spomnim mojega časa z Malo T, kako je potekal najin dan (nekje pri leto in pol do dveh let. Zelo malo je bilo igre, veliko pa je bilo vključevanja v moje delo (pripravljanje kosila, pometanje tal, pomivanje posode, pranje, obešanje in zlaganje perila), dolgi sprehodi brez vozička, njen trud okoli samostojnega oblačenja in slačenja, obuvanje čevljev, samostojno hranjenje, navajanje na kahlico, veliko dela z vodo, spanje, …
Sprašujete se, če ste odločili prav, da hčerka ostane z vami doma, skrbi vas, da ji ne boste nudili pravega okolja za raziskovanje in igranje. Jaz menim, da ji boljšega ne morete ponuditi. Deklica bo želela veliko stvari opraviti sama, posnemala vas bo pri vaših opravilih. Opazujte jo, kaj vaša hčerka lahko naredi sama in ji dom/okolje pripravite tako, da bo lahko delala, kar želi, seveda ob omejitvi, da ne škoduje sebi ali uničuje stvari. Vključite jo v družinske aktivnosti, naj bo v bližini vas in vašega dela. Naj vam pomaga pri vaših vsakdanjih opravilih (pomivanje posode, nakupovanje, kuhanje, itd). Glede na to, kaj jo zanima, načrtujte v naprej, na kakšen način jo lahko vključite.
Podajam vam nekaj predlogov za dejavnosti, ki jih vaši hčerki lahko ponudite.
- Mogoče ji bo všeč vstavljanje žogic v prazno 5 l plastenko. Doma ji lahko pripravite prazno petlitrsko prozorno plastenko (običajno v takih prodajajo olja ali destilirano vodo, prazne pa se da kupiti v Kaliji in podobnih trgovinah…), v katero lahko deklica vstavlja npr. pink ponk žogice ali cofke.
- Zanimiva ji znajo biti tudi različna vretena kot npr. tale iz Ikea. Na začetku naj ima le tri za nataknit, da ne bo pretežko, mora ji biti ravno pravšnji izziv, ne pretežko in ne prelahko. Takih podobnih vreten imajo na voljo tudi v drugih trgovinah z otroškimi igračami.
- Nekaj prav montessori materialov za malčke pa lahko kupite tudi v tej spletni trgovini.
- Vsekakor pa grem stavit, da jo bo opravek z vodo zamotil za dalj časa. Lahko vam opere zelenjavo ali sadje. Rekli ste, da ste v hiši. Kaj takega, ji lahko pripravite na vrtu. V večjo posodo ji natočite vodo, zraven ji daste kakšno jabolko, kumaro, hruško in krtačko za pranje sadja. Pokažite ji naprej z zelo počasnimi gibi, kako to naredi in ponovila bo za vami. Pustite ji, da dela po svoje. Ne komentirajte, ne popravljajte jo, ker jo boste tako le odvrnili od dejavnosti….Stopite malo stran in jo samo opazujte in razmislite, kako bi dejavnost izpopolnili, v kolikor ji kaj dela težavo. Na začetku bo za vas težko, da ji dopustite, da bo mokra, da bo škropila povsod. Vendar pa vedite, da ni prav nič hudega, če je otrok moker, sploh v teh poletnih dneh. Tako imata priložnost, da se preoblečeta, kar je odlična priložnost, da po svojih močeh sodeluje tudi pri oblačenju in slačenju. S tem, ko bo počela, kar jo veseli, bo povečevala svojo koncentracijo in se bo vedno več lahko zaigrala sama.
- Lahko ji pokažete, kako si umije roke. Če imate bide, bo pipo lepo sama dosegla (na začetku jo bo verjetno veliko odpirala in zapirala, kar vam predlagam, da ji pustite, saj škode ni nobene). Na podstavek ji pripravite milo in zraven obesite brisačko. Voda jo bo na začetku verjetno zelo navdušila.
Pustite ji to navdušenje, tudi če bo roke že oprala, voda pa bo tekla in tekla (lahko pipo odprete tako, da bo voda čisto malo tekla). Z vaše strani bo potrebno več potrpežljivosti in strpnosti ob vsem tem. Vedite tudi, da otroci preden se naučijo neko stvar, potrebujejo veliko vaje in, če ima otrok voljo pri tem učenju, ga je pametno pustiti. - Zunaj ji lahko pripravite, da prenaša vodo z vrčem iz enega vedra v drugega. Vedra naj bosta stran drug od drugega. Sedaj je več kot primeren čas za igro z vodo. To navdušenje nad vodo se bo najverjetneje nadaljevalo tudi v jesen. Razmislite, v katerem delu stanovanju ji boste omogočili delo z vodo. Mogoče v kopalnici ali kuhinji?
- Odlična dejavnost je tudi ožemanje gobe (spužve, dobite v oddelku s kozmetiki v DM, Mueller). Potrebujete dve posodi, ena je napolnjena z vodo, druga je prazna. Otroku zelo počasi pokažete, kako lahko z gobo prenese vodo iz ene posode v drugo. Na začetku bo verjetno vse drugi počela, samo ne prenašala vodo, tako kot ji boste vi pokazali, saj bo navdušena nad gobo in vodo. Čez čas pa se bo lotila tudi prenašanja.
- V košarice lahko pripravite zanimive predmete za raziskovanje in za širjenje besednega zaklada. Nekaj primerov pripravljenih košaric si lahko ogledate tukaj.
- Lahko ji ponudite krede, da z njimi riše po pločniku.
- Glasba. Otroci imajo radi glasbo. CD-ji s kvalitetno otroško glasbo, klasična glasba. Različni manjši instrumenti, s katerimi lahko rokuje vaša deklica. Skupaj pojta in plešita.
- Različne žoge za kotaljenje, podajanje in druge igre.
Napisali ste, da je trmasta. Jaz za trmo uporabim raje drugi izraz – iniciativa (izraz kot ga je uporabila Andreja Poljanec, družinska terapevtka na delavnici, ki sem se je udeležila v maju). Jaz temu pravim izražanje svojih želja, interesov, sledenje svojim ciljem. Otrok se razvija, spoznava sebe, na tak način spoznavate tudi vi njega. Prav je, da ima otrok svoje želje, svoje interese, tako razvija svojo osebnost, spoznava sebe, kaj ima rad, kaj mu je všeč. Običajno smo starši tisti, ki imamo s tem probleme, zato velikokrat označimo otrokovo močno vztrajanje po nečem, za trmo. Mi sami se težko spopadamo s tem, da otrok možno izraža svoje želje. Vprašajmo se zakaj? Razčistimo to v sebi, mi imamo s tem problem, ko nas otrokova trma spravlja v nemoč in jezo. Otrok nam ne želi nasprotovati, v sebi ima pač možno željo po nečem in bi jo rad uresničil…Normalno je, da bomo majhnega otroka ustavili ali umaknili stran, če bo delal škodo ali bo kaj uničeval. Seveda naj bodo omejitve, a teh naj bo manj. Več naj bo tistega, kar lahko otrok v svojem okolju počne, kot tistega, česar ne sme. Pomembno je, da ji prilagodite okolje tako, da bo čim več stvari počela in bo manj takih, ki jih ne sme početi. Lahko zaščitite vtičnice, ostre robove, odstranite predmete, kateri so vam dragoceni in ne želite, da bi jih deklica dobila v roke (kar ne pomeni, da boste vse umaknili), tako, boste deklici pripravili okolje, ki bo zanjo varno in v katerem bo imela več svobode gibanja.
Za konec še tale misel M. Montessori:
»S hojo se za otroka začne novo življenje«. (M. Montessori, Skrivnost otroštva, str.37)
Toliko. Upam, da sem vam s svojim odgovorom odgovorila na vaša vprašanja. Želim vam, da čas s hčerko preživite čim bolj lepo, sproščeno, umirjeno, razigrano in polno ljubezni.”
Super prispevek. Tudi sama sem se spraševala, kaj bi lahko počela s svojim enoinpolletnikom. Pa ugotavljam, da vse to že počnemo.
Stvari so lahko zelo enostavne, če se tako naravnamo :)
Krasen odgovor!
Razumevanje tega, da je otrokova “trma” v resnici klic njegovega notranjega učitelja, naj mu vendarle dovolimo, da opravi svoje delo, podarja samostojne, umirjene in srečne otroke. In če se kdaj zalotimo v dilemi ali je prav, da otroku v tem stanju “popustimo”, si kar sproščeno vzemimo nekaj minut za razmislek – v tem času bomo namreč priča razpletu vsega početja in razumeli bomo, česa se je otrok moral naučiti.
Čudovito povedano :) Hvala Nataša.
Čudovito, čudovito, čudovito. Kar še enega bi imela ob vsem tem…
Jaz tudi:)
Tole je pa zelo lepo napisano:)!