Zadnji teden sem malo več razmišljala o zadolžitvah, ki jih imata Velika in Mala T doma in prišla do ugotovitve, da bi lahko še veliko bolj sodelovali pri skrbi za naš dom. Pri tem ne mislim samo na gospodinjska opravila, ampak tudi opravila, ki zahtevajo skrb za sebe (pripraviti nahrbtnik in oblačila za naslednji dan, priprava malice, se počesati, umiti zobe, pospraviti čevlje za seboj, …). Zdaj smo v novem domu že par mesecev, vendar smo potrebovali kar nekaj časa, da so stvari normalno stekle. To pa je tudi bil razlog, da sem bila bolj popustljiva glede opravljanja domačih opravil. Pričelo se je dogajati, da sem že skoraj vsak večer pospravljala za njima, jima pripravljala nahrbtnike za naslednji dan in marsikatero stvar opravila namesto njiju, kljub temu, da bi jo lahko opravili sami. Poleg tega smo zjutraj velikokrat hiteli in seveda tudi kaj pozabili.
En dan sem se odločila, da je pa zdaj čas, da temu posvetim več časa in energije. Želela sem porazdeliti odgovornosti in dolžnosti, saj enostavno tudi sama nisem več mogla obvladovati vsega. Mali pa sta dovolj veliki (posebej Velika T), da del dolžnosti in odgovornosti prevzameta nase. Za tak podvig je potrebno kar veliko doslednosti in vztrajnosti, zato je pomembno, da sva si bila s partnerjem tu enotna. Najprej nisem niti vedela, kako naj se zdaj tega lotim, da ne bo preveč »upora«. Počasi sem pripravljala teren, vsak dan sem kaj dodala. Izmenjala sem izkušnje z mamicami, pobrskala po blogih itd. Naj tu dodam še to, da sem s prihodom otrok svoja merila glede čistoče in pospravljenega stanovanja postavila na realna tla, tako, da ne pričakujem, da se stanovanje blešči in je vse čisto vse na svojem mestu.
Pri nas je tako, da Mala T še zmeraj z veseljem poprime za kakršnokoli delo, od pometanja, sesanja in pomivanja tal do pomivanja oken in ogledal. Po drugi strani, pa Velika T velikokrat izrazi nejevoljo, a na koncu vedno poprime za delo. Veliko opravil je, ki so jima prišla že v navado, jih je pa še kar nekaj za katere bi želela, da bi tudi postala stalnica. Sem pa zadnje tedne opazila, da je te vključenosti manj, posebej pri Veliki T. Velika T je že veliko ven iz občutljivega obdobja za vsakdanje življenje. Potrebno je bilo na novo ovrednotiti njun doprinos k skupnemu bivanju. Dolgo smo se o tem pogovarjali, najprej midva sama, potem skupaj. Povedala sva jima, da sta že dovolj veliki deklici, da lahko še bolj prispevata k temu, da bo naš dom urejen in, da poskrbita za to, da imata vse pripravljeno za naslednji dan. To zadnje se nama je zdelo še posebej pomembno – pripraviti nahrbtnik za naslednji dan, preveriti, če je vse kar potrebujem za naslednji dan v njem, pripraviti oblačila in po potrebi očistiti čevlje.
Začela sva z večernimi in jutranjimi opravili.
Zjutraj nimamo ravno veliko časa, da si Velika in Mala T pripravita nahrbtnik, malico in oblačila, zato teživa k temu, da to naredita pred odhodom v posteljo. Na ta način sta tudi pozorni na dneve v tednu in na aktivnosti, ki jih imata popoldne. Tako se ne samo fizično, ampak tudi bolj zavestno pripravita za naslednji dan in se mi zdi, da tako tudi lažje zaspita. Ta dan se končuje, pripravljam se za naslednjega. Na ta način želim tudi okrepiti njuno odgovornost in samostojnost. Od Velike T, ki je letos že prvošolka, lahko pričakujem, da pomisli, kaj ima naslednji dan na urniku in si tako tudi pripravi vse, kar potrebuje. Zgodilo se je že, da naslednji dan v šoli ni imela opreme za telovadbo (vedela sem, da je ni dala v nahrbtnik), a je naslednjič ni več pozabila. Včasih je dobro, da se otroci učijo iz svojih napak. Na začetku šole sva skupaj pripravljali nahrbtnik, zdaj jo samo še spomnim, če si je pripravila vse potrebno za šolo. To je zdaj tudi njena odgovornost, da ve, kaj si mora pripraviti. Počasi smo to pričeli uvajati tudi pri malici, ki si jo pripravi za v šolo.
Do sedaj sta vedno poskrbeli za to, da sta ob prihodu domov pospravili za seboj čevlje, obesili jakno na obešalnik in nahrbtnika pospravili v omaro. Skoraj vedno sta tudi pospravili krožnik za seboj, ko smo zaključili z obedom in ga odnesli v korito, pobrisali mizo in pometli po tleh pri mizi. Pred spanjem je obvezno opravilo tudi to, da pospravita svojo sobico. Občasno tudi sodelujeta pri pripravi zajtrka, kosila ali večerje oz. povsod tam, kjer ju prosiva.
Iz vsega tuhtanja in dogovarjanja je nastal spodnji seznam opravil:
SEZNAM za Malo T:
ZJUTRAJ
- Pospraviš krožnik z mize (tudi pribor in vse ostalo, kar je potrebovala pri zajtrku)
- Zložiš in pospraviš pižamo
- Postilješ posteljo (pri tem ji seveda pomagam – ona poravna blazino, in odejo, kolikor lahko, jaz dokončam)
DNEVNA OPRAVILA
- Zložiš perilo v stroj in ga daš prati (perilo imamo že sortirano, kar pomeni, da vzame kup iz koša in ga odnese v stroj, z vrčkom strese prašek v stroj in vklopi gumb) – naredi, ko se nabere dovolj perila, jaz jo spomnim – naloga rotira
- Očistiš mačje stranišče – pribor (lopatka in vrečka) za to je poleg mačjega stranišča, to naredi povsem samostojno, spomniti jo moram, da si obvezno umije tudi roke) -rotira
- Napolniš posodico s hrano in zamenjaš vodo – majhna shranjevalna posoda je poleg posodice, umivalnik pa je tudi v bližini – rotira
- Odneseš smeti (zaenkrat smeti, ki se naberejo v njenem košku v sobi)
- Očistiš čevlje (to običajno naredi zjutraj)
PRED SPANJEM
- Pospraviš sobo (pri tem ji še pomagam, vendar večino opravi ona, ker si tudi želi igrače pospravit po svoje)
- Pripraviš nahrbtnik (skupaj pregledava, če je kaj mokrih oblačil v nahrbtniku, iz omare potem vzame oblačila, ki ji manjkajo – oblačila ima v dosegu rok)
- Pripravi oblačila za naslednji dan
- Umazana oblačila vrže v koš za perilo (zdaj lahko tudi razvršča med pisano, temno, občutljivo in beli perilo, ker sem tako pripravila omaro)
- Umiješ umivalnik za seboj (običajno je na njem pol paste – rotira)
Seznam za Veliko T je podoben, samo, da je ob vseh teh opravilih dodano še: pripraviš si malico za v šolo.
V tabelo pa smo zapisali predvsem tista opravila, ki se jih opravlja dnevno in zraven zapisali naša imena. Prvotna ideja je bila, da naloge potem krožijo, a so zdaj že drugi teden iste. Jima je tako kar všeč.
Opravila, zapisana v tabelci:
- Skrb za perilo
- Skrb za Sanija
- Odnesti smeti
- Čiščenje umivalnika
- Pometanje tal
- Posoda – splakneš posodo in jo zložiš v stroj
- Posodo zložiš ven iz stroja
- Miza pospraviti
- Priprava mize
- Pomoč pri pripravi hrane – vprašaš mamo ali očeta, če lahko kaj pomagaš
Smisel tabelice in seznama je bolj ozaveščanje, da mora vsaka nekaj narediti kot to, da se je čisto do pikice držimo. Je tudi referenca h kateri se obrnem, ko ju moram spomniti, kaj smo se dogovorili. In nenazadnje tudi opomnik predvsem za večerna opravila. Velikokrat se še zgodi, da marsikatera njuna zadolžitev ni opravljena, a ob kašnem poznem prihodu domov res nimam srca še to zahtevati od njiju. Doslednost je sicer pomembna, a upoštevam tudi okoliščine, ki vplivajo na njuno pripravljenost….Ne težim za vsako ceno!!! Vesta pa, da od njiju pričakujeva, da sta v to vključeni in, da sodelujeta. Veliko primerov tabel in podobnih idej najdete tudi tukaj.
Posebej pa smo zapisali še vikend opravila:
- Pomivanje tal
- Pranje perila
- Zlaganja perila
- Sesanje stanovanja
- Umivanje oken in ogledal
- Čiščenje avta
- Zamenjava posteljnine
- Čiščenje obeh kopalnic
- Čiščenje majhne kopalnice
Listke damo v vrečke in žrebamo. Danes so se moji celo spomnili na menjavo listkov – menjam pranje perila za umivanje oken in ogledal. Kdo drug kot Velika T je bila pobudnica.
Nagrad za opravljeno delo nisva uvedla. Nagrada je urejeno in čisto stanovanje. Ne želim, da ju k temu, da sodelujeta pri družinskih opravilih, motivira neka zunanja spodbuda, bolj močna in trajna je notranja motivacija, ki izhaja iz tega, da je tudi moje delo v tej družini pomembno in potrebno. Prav tako ni kazni za neopravljeno delo. Če delo ni opravljeno, potem je tu naravna posledica, ki poskrbi za to, da bom naslednjič bolj pozorna, da ne bom npr. pozabila mačku napolniti skodelico s hrano ali si pripraviti telovadne hlače za šolo.
Kar se mi pri vsem tem, ko otroka vključimo v naša hišna opravila, zdi pomembno, je tudi to, da mu priskrbimo primerne pripomočke in dom temu primerno prilagodimo. V kuhinji imata na dostopnem mestu metlo in smetišnico, pa kuhinjsko krpo za mizo in seveda vse kuhinjske pripomočke, ki jih potrebujeta za pomoč v kuhinji, ki so prilagojeni velikosti njunih rokic. Za čiščenje ogledal in oken imata v vedru že vse pripravljene pripomočke, ki jih za to potrebujeta in je tudi stalno na istem mestu. Poskrbela sem, da perilo predhodno razvrščamo, da polno vrečo potem samo odneseta do pralnega stroja. Prav tako so vsa čistila, ki jih uporabljata narejena doma (na osnovi alkoholnega kisa).
Vsaka stvar naj ima svoje mesto. Tako je otrokom tudi lažje pospraviti. Odkar smo predprostor v novem domu uredili tako, da imajo jakna, čevlji, kape itd. svoje mesto, veliko lažje pospravita za seboj.
Vsekakor je dobro, da otroka vključite v opravljanje gospodinjskih opravil takrat, ko zanje pokaže interes in ne takrat, ko se vam bo zdel dovolj star za kaj takega (običajno že krepko v šoli). To je običajno nekje pri 18ih mesecih. Ko vaš malček pride k vam, ko zlagate perilo v pralni stroj in vam želi pomagati, boste za opravilo sigurno potrebovali več časa. Lahko, da bo nekaj praška pristalo na vas ali na tleh. Naravnani smo tako, da želimo stvari opraviti čim hitreje, vendar se vam bo čas, ki ga boste sedaj vložili v to, kasneje obrestoval. Nekje pri petih oz. šestih letih otroci izgubijo močan interes za ta opravila, pravimo, da niso več v občutljivem obdobju za vsakdanje življenje (opomba) zato jih je pri teh letih malo težje pripraviti do tega, da sodelujejo pri vsakdanjih domačih opravilih, še posebej, če do takrat sploh niso bili vključeni v naša opravila, kaj šele, če to od njih zahtevate v najstniških letih.
S tem, ko otroka vključimo v naša gospodinjska opravila, gradimo naše družinske odnose in krepimo zavest, da je skrb za naš dom stvar vsakega člana naše družine, vsakega po svojih zmožnostih. Meni se zdi pomembno, da otroci že od 
majhnega razvijajo občutek odgovornosti in skrbi za dom, v katerem živijo. Sodelovanje pri gospodinjskih opravilih se mi zdi enako pomembno kot učenje in spoznavanje novih stvari. Teh opravil pri razvoju otroka ne gre podcenjevati, so zelo pomembna tudi z vidika priprave roke na pisanje. Ko otroci npr. ribajo mizo, pripravljajo roko na pisanje, saj s tem krepijo ramenski in zapestni del roke. Z opravljanjem gospodinjskih del otroci razvijajo svojo grobo in fino motoriko, ko npr. razvrščajo perilo, pometajo, pripravljajo mizo za večerjo, režejo sadje ali zelenjavo, itd. V resnici jih vsa ta dela pripravljajo na kasnejše branje, pisanje in matematiko. Ravno v tem je čar vseh teh montessori dejavnosti, da ima vsaka dejavnost v montessori okolju svoj smisel in namen. Poleg vseh spretnosti, ki jih s tem pridobijo, pa jih tudi pripravimo za življenje, da bodo samostojni in odgovorni odrasli in kot taki zmožni dati svoj prispevek k družbi v ožjem in tudi širšem smislu.
Tako 14 poskusnih dni je za nami in moram reči, da se je njuna vključenost povečala. Pričakovala sem več upora in negodovanja, pa sploh ni bilo hudega. Je pa res, da imata podobne zadolžitve tudi v vrtcu in šoli in nama je bilo to v veliko pomoč. Verjamem, da bi bilo drugače veliko težje to vpeljati.
