Že dlje časa sem razmišljala o tem, da bi v mojo spletno skupnost povabila družine, ki vključujejo vzgojni pristop montessori v svoj vsakdanjik in je bil vedno kakšen razlog, da sem to misel potisnila na stran. V sredo pa sem si rekla zdaj ali pa nikoli.
Veliko pišem o naši družini, kako mi živimo montessori doma, a ker je odtenkov montessorija doma toliko, kolikor je različnih družin, sem si zaželela, da bi tudi vam prikazala to pestrost. Vsaka družina nekoliko po svoje vključi montessori v svoj dom, odvisno od njenih vrednot in načina življenja. Iz montessorija vzamejo tisto, kar jim je blizu in kar jih podpira.
Za tokratni prispevek sem povabila Polono B. da nam zaupa, kako se je srečala z montessorijem in kako montessori pristop vključuje v vzgojo svoje hčerke S (2 leti). Polono sem spoznala na mojih srečanjih montessori za dojenčke, ki sem jih vodila v Trzinu. Je ena tistih mam, ki jim je montessori pisan na kožo. Zelo sem hvaležna Poloni, da je privolila v intervju in, da lahko tudi na tak način delim z vami majhne zaklade pristopa montessori.
1. Kako si odkrila pristop montessori? Kakšno je bilo tvoje prvo srečanje s pristopom montessori?
Za Mario Montessori sem prvič slišala kar nekaj let nazaj, preden sem sama postala mama. Na televiziji sem po naključju naletela na film o njej in v prvi vrsti me je pritegnila njena emancipacija. Še vedno se zelo dobro spomnim, kako je bila v filmu prikazana njena prva “casa dei bambini” (Hiša otrok/vrtec montessori), v kateri so bili otrokom na voljo didaktični pripomočki, otroci pa so pomagali pri čiščenju in vrtnarjenju.
Ob tem sem pomislila, da želim nekoč imeti tudi sama tako samostojne otroke. Kasneje sem vse to malo pozabila, dokler nisem postala mama. Že od malega zelo rada ustvarjam in, ko je bila S stara kakšnih 6 ali 7 tednov, sem ob brskanju za naslednjim DIY (naredi sam) projektom naletela na Gobbi mobile. Seveda sem ob prvi priložnosti kupila ves potreben material in ga naredila še ravno pravi čas za S. Gobbi mobile je bil zame prelomnica pri spoznavanju pristopa montessori.
Kmalu zatem je sledilo še nizko ogledalo, ostali mobili (plesalci, metulji), takanne žoga, prebiranje prvih knjig in blogov montessori ter srečanja montessori za dojenčke in mamice pri Mojci iz Montessori doma, ki sva se jih s S vsak teden znova veselili.
2. Kaj te je pri pristopu montessori najbolj pritegnilo?
Poleg tega, da je neizčrpen vir mojih in dedkovih ustvarjalnih projektov :) (oba zelo rada ustvarjava in upam, da bova kaj tega navdiha prenesla tudi na S), me je najbolj pritegnila samostojnost in (posledična) samozavest otrok v ustrezno pripravljenem okolju.
Navdušenje z mano deli tudi partner. Všeč nama je, da pristop sledi otroku, da lahko otrok v primerno urejenem in varnem okolju zaživi, raziskuje, spoznava in se izrazi v največji možni meri. S sicer ne hodi v vrtec montessori, niti ne sledimo pristopu montessori popolnoma (S ima na primer knjige, v katerih živali govorijo), nam je pa zelo pomembno, da lahko S kot enakovrednega družinskega člana vključiva v vsakdanja opravila in življenje.
Dodaten plus je zagotovo tudi urejenost doma, saj se naš dom ne utaplja v množici bleščečih in glasnih plastičnih igrač. Namesto tega ima S na nizkih policah v dnevni sobi na voljo le nekaj skrbno izbranih igrač in materialov, ki jih glede na njen interes menjujemo.
3. Kako vključuješ montessori pristop v svoje vsakdanje življenje z otrokom? Se ti zdi kdaj težko?
Poleg materialov montessori, poskušava s partnerjem S vključiti v vsa vsakdanja opravila, ki jih glede na svojo starost (2 leti) lahko opravi sama oziroma lahko pri njih vsaj sodeluje. Doma zato ves čas kaj spreminjamo in prilagajamo – majhna mizica in stol, pručke, nizke police in odprta omara, nizki obešalniki, pomagavček (learning tower) itd. so del našega vsakdana vse odkar je S mobilna. Montessori pristopu sicer ne sledimo popolnoma, njegovo glavno prednost pa vidim predvsem v sledenju otroku in možnosti za samostojnost.
Čeprav je treba samo slediti otroku in njegovemu naravnemu razvoju, je danes zaradi vseh informacij, ki so nam ves čas na voljo, tudi to lahko zelo težko. Vendar se potrditev, da pristop deluje, kaže vsak dan, ko S sama izbere svoja oblačila, se počeše, umije roke, se obuje, obleče bundo, kapo in šal, namaže maslo na kruh, si natoči vodo in še bi lahko naštevala. Pogosto po svojih močeh pomaga tudi pri hišnih opravilih. Z valovitim nožkom reže zelenjavo ali kaj meša, briše prah, sesa, zalije lončnice. Najboljše pri vsem tem pa je, da v resnici ne gre za noben poseben pristop, k vsemu temu jo žene njena notranja narava, midva ji nudiva le varno okolje, ki ji takšno udejstvovanje omogoča.
4. Kakšne so po tvojem prednosti montessori pristopa za otroka, ki jih vidiš pri vzgoji svoje hčerke?
Montessori pristopu sicer ne sledimo popolnoma, njegovo glavno prednost pa vidim predvsem v sledenju otroku in možnosti za samostojnost. 
Čeprav je treba samo slediti otroku in njegovemu naravnemu razvoju, je danes zaradi vseh informacij, ki so nam ves čas na voljo, tudi to lahko zelo težko.
Vendar se potrditev, da pristop deluje, kaže vsak dan, ko S sama izbere svoja oblačila, se počeše, umije roke, se obuje, obleče bundo, kapo in šal, namaže maslo na kruh, si natoči vodo in še bi lahko naštevala. Pogosto po svojih močeh pomaga tudi pri hišnih opravilih. Z valovitim nožkom reže zelenjavo ali kaj meša, briše prah, sesa, zalije lončnice. Najboljše pri vsem tem pa je, da v resnici ne gre za noben poseben pristop, k vsemu temu jo žene njena notranja narava, midva ji nudiva le varno okolje, ki ji takšno udejstvovanje omogoča.
5. Kaj bi predlagala staršem, ki želijo vključiti montessori v svoj dom? Kje naj začnejo?
Mislim, da je najlažje začeti z urejanjem in prilagajanjem posameznih prostorov stanovanja, ki bodo otroku glede na njegovo starost omogočili kar največ samostojnosti in sodelovanja pri vsakdanjih opravilih. Na primer v predsobi z nizkim obešalnikom in nizkim stolom, v otroški sobi z nizko posteljo in odprto omaro, v kuhinji z nizko mizo in stolom, v kopalnici s kakšno pručko in nizko polico, itd.
Najboljši nasvet, ki sem ga dobila sama, je spustiti se na nivo otroka in ugotoviti, kje mu je mogoče še kaj približati oziroma mu omogočiti še več samostojnosti. Nekje med preurejanjem in prilagajanjem prostorov otroku ter kakšno prebrano knjigo, člankom ali blogom, se kmalu zaveš, da je postal »montessori« del tebe in tvoje družine.
Če potrebuje kdo kakšno dodatno spodbudo, pa predlagam, da poišče inspiracijo tudi na Instagramu ali Pinterestu. To seveda nikakor ni smisel pristopa montessori k vzgoji otrok, vendar ne poznam nikogar, ki ga lepo urejeno okolje ter skrbno izbrani in pripravljeni materiali ne bi, tako kot majhnega otroka, kar sami klicali k uporabi in nadaljnjemu raziskovanju.
Hvala Polona, da si delila z mano in mojimi bralci tvojo izkušnjo z montessorijem, iz katere se lahko mi vsi veliko naučimo.
Comments are closed.