To je sedaj že tretji intervju iz serije blog objav o tem, kako montessori živijo družine v Sloveniji. 

K tokratnemu intervjuju sem povabila Tanjo, mamico dveh majhnih otrok, ki s svojo družino živi v Novi Gorici. S Tanjo sva se tudi osebno spoznali en mesec nazaj na izobraževanju, ki ga skupaj obiskujeva in sem navdušena, kako je ustvarjalna in spretna s svojimi rokami. Svoje ideje tudi redno zapisuje na svojem blogu Naš vsakdanji živžav. Malo pokukajte po njenih zapisih – veliko dragocenega se najde za tiste, ki vam je všeč pristop montessori <3.

Sedaj pa vas vabim k branju Tanjine izkušnje s pristopom montessori in kako ga v njeni družini vključujejo v vsakdanjik otrok. 

1. Kako si odkrila pristop montessori? Kakšno je bilo tvoje prvo srečanje s pristopom montessori?

Za montessori sem izvedela od sosede Marije. Vendar se takrat, skoraj pet let nazaj, nisem poglabljala v podrobnosti. Dve leti in pol kasneje, po drugem porodu, sem se zavedela, da mi je materinstvo postalo v breme, počutila sem se nemočno in nesrečno, predvsem zato, ker je bil partner veliko službeno odsoten in sem dneve in noči preživljala sama z dvema majhnima otrokoma. To je bil zame ključen trenutek. Odkrila sem blog Montessori doma in začelo se je raziskovanje, ki še traja.

2. Kaj te je pri pristopu montessori najbolj pritegnilo?

Odnos do otroka, ki je popolnoma drugačen od tradicionalnega. Otroka se spoštuje kot enakovrednega družinskega člana in se ga ne zatira v kali. Kontradiktorno je, da si vsi želimo spoštovanja, a ne želimo vzgajati s spoštovanjem, ker si ne želimo razvajenih in nevzgojenih otrok. Tu ne govorimo o permisivni vzgoji, ampak o vzgoji, s katero se otrok razvija v čutno, samostojno in odgovorno osebo. In tega si želim za svoja otroka.

3. Kako vključuješ montessori pristop v svoje vsakdanje življenje z otrokoma? Se ti zdi kdaj težko?

Otroka spoštujeva takšna, kot sta.

Z njima ne govoriva v popačenem jeziku, ne izmišljujeva si zgodbic, ampak razloživa stvari letom primerno. Veliko smo v stiku z naravo, saj je to bistvenega pomena za razvoj otrok, ker ju notranje bogati in jima omogoča, da spoznavata sebe in svet okrog sebe. Preživljanje časa na prostem zmanjšuje stres in odpravlja pomanjkanje zbranosti pri otrocih ter nas odraslih. S partnerjem se vedno bolj zavedava, da pri nas velja (najina) modrost ‘en sprehod na dan odžene slabo voljo stran’. 

Zelo radi beremo, zato redno obiskujemo knjižnico.
Ne poslužujeva se kazni in nagrajevanja. Vključujeva ju v vsakdanja opravila, zelo rada sodelujeta pri pripravi obrokov, vrtnarjenju ter nakupovanju hrane.  Lagala bi, če bi rekla, da ni težko. Je, velikokrat, ker vse to zahteva veliko potrpljenja in pozornosti. Ko začutim, da ne zmorem, se ustavim in prilagodim stanju, v katerem sem in ker sta tudi otroka takrat najbolj nemirna, jima brez slabe vesti ter občutka krivde prižgem risanko ali dve. Pri izbiri risanke sem pozorna, da je vsebinsko primerna. Pogledata pa jo največ enkrat tedensko.

4. Kakšne so po tvojem prednosti montessori pristopa za otroka, ki jih vidiš pri vzgoji svojih otrok?

Prednosti vidim predvsem v postavljanju mej brez kaznovanja in nagrajevanja. Saj s kaznovanjem rušimo odnos med nami in otrokom, z nagrajevanjem pa ga odvračamo od grajenja notranje motivacije, kar je bistvo pristopa – ta notranja motivacija za učenje, ki je v otroku.
 Veliko prednost vidim tudi v primerno pripravljenem okolju za otroka. Ta ima zelo pomembno vlogo v razvoju, saj mu omogoča, da je svoboden in aktiven znotraj meja. Tako je pomoč starša ali skrbnika z vsakim korakom manj potrebna, ker je otrok vedno bolj samostojen in samodiscipliniran.  Ne smem pozabiti tudi na vzgojo miru, s katero si je dr. Maria Montessori prizadevala za  bivanje v sožitju. Pomemben je notranji mir vsakega posameznika, ki ga osvoji, če sledi sebi.

5. Kaj bi predlagala staršem, ki želijo vključiti montessori v svoj dom? Kje naj začnejo?

Predlagam naj ne začnejo z montessori materiali, kar se pogosto dogaja, ampak pri sebi. Naj si vzamejo čas za premislek o vrednotah, ki jih želijo privzgojiti svojemu otroku, da bodo te vrednote postale njihov način življenja. 

Kot je dejala dr. Maria Montessori, mora odrasla oseba najprej odstraniti »bruno iz svojega očesa in potem bo jasno videl iver«, ki je v otroku.  Starši naj ne primerjajo otrok med seboj. Vsak otrok  je edinstven in se razvija na sebi lasten način in sebi primerno hitrostjo.
Pomembno je, da si vzamejo kvaliteten čas za otroka, takrat naj ga poslušajo, se z njim pogovarjajo, ga opazujejo in mu sledijo. Otrok bo sam sporočal, kaj potrebuje. Ampak to je proces, zato naj vztrajajo, saj se nič ne zgodi čez noč. 
Toplo priporočam v branje knjigi Srkajoči um in Skrivnost otroštva ter spletni tečaj Dom po meri otroka, ki jim bo pomagal pri pripravi primernega okolja za otroka, v katerem bo lahko izgrajeval dobro samopodobo, vztrajnost, samostojnost in samodisciplino. 

Ko bo otrok osvojil veščine vsakdanjega življenja (umivanje, oblačenje, pripravo hrane itd.), ki jih tako rad opravlja in se z njimi lahko dolgo zamoti, potem bo pripravljen tudi na nadaljnji intelektualni razvoj z montessori materiali, ki pred tem nimajo pravega učinka, prav nasprotno, v otroku lahko vzbudijo odpor do učenja. In potem smo začudeni, zakaj ne delujejo. Ker ni postavljen temelj.

6. Ali bi lahko rekla, da ti je montessori spremenil življenje? Kako?

Da, vsekakor. Skozi ves ta proces, ki se je dogajal in se še dogaja, sem začela verjeti in zaupati vase, v naju s partnerjem in v najina otroka. Hvaležna sem za življenje, ki mi je podarjeno, za vse trenutke, lepe in malo manj lepe. Na slednje gledam povsem drugače kot dve leti nazaj. Zdaj so vir navdiha. Živim življenje, tukaj in zdaj.  Sledim sebi ter delim svoje veselje, ideje in znanje na svojem blogu (ob tej priložnosti se želim zahvaliti svojemu partnerju, staršem, prijateljici Janji, Marjanu ter Sanji, avtorici bloga Žogice in kravate, za moralno podporo pri ustvarjanju le-tega), katerega namen je približati montessori tudi drugim staršem, ki imajo mogoče kakšen predsodek, tako kot jaz nekoč. 
Hvala Tanja za tvoje iskrene odgovore. TUKAJ in TUKAJ si lahko preberete še preostala dva intervjuja iz serije objav montessori v slovenskih družinah. 

Zapišite vaš komentar