Obisk Montessori hiše Celje

Včeraj sem bila v Celju, natančneje v Vojniku, kjer sem obiskala Montessori hišo Celje. Slišala sem, da hiša stoji sredi neokrnjene narave in da imajo otroci velik del varstva možnost preživeti zunaj, v naravi. Varstvo sem si želela ogledati in s kolegico se nama je končno uspelo uskladiti in zapeljati do Celja. Z glavne ulice sva zavili proti vrtcu, kjer naju je krajša gozdna pot pripeljala do čudovite brunarice. Hiša stoji na jasi poleg gozda. Okoli hiše je ogromno travnate površine in gozda, kjer imajo otroci veliko možnosti za raziskovanje.

“Področje znanosti, ki je običajno zajeto na policah v montessori sobi imamo mi kar v naravi”, pravi Jožica Kolar, ustanoviteljica Montessori hiše Celje. Gozdnim živalim družbo delajo kuža Tarik in muca s svojimi tremi mladički. V bližini hiše je manjša kmetija, kjer se na travniku pasejo ovce in kamor gredo otroci vsak dan po sveža jajca. Okoli hiše so razporejena igrala – gugalnica, tobogan s hiško, vrv za plezanje, viseča mreža, …Del igral je nameščen kar v gozdu, med drevesi, kar je odlično za vroče poletne mesece.

Pred hišo je kup zemlje, katero z lopato nalagajo v samokolnico, da urejajo skalnjak, vrt z zelišči in še kaj. Ne manjka pa tudi velik vrt, kjer Jožica skupaj z otroci sadi solato, fižol, jagode in cvetje…

Ko je začel padati dež smo se pomaknili v hišo. Kakšno prijetno presenečenje. Notranjost hiše je grajena iz naravnih materialov. Igralnica je zaradi velikih oken izredno svetla. Ko sem vstopila v prostor, sem začutila domačnost in toplino. Vse je na dosegu otroških rok.

Poleg običajnega kuhinjskega pulta, stoji zraven nizek kuhinjski pult s koritom, kjer si lahko otroci sami natočijo vodo…

…pomagajo pripravljati hrano
in pomivati posodo.

Kopalnica ima zanimivo rešitev, kako lahko otroci dostopajo do stranišča čim bolj samostojno…

…si umijejo roke.

Prostor oz. igralnica je razdeljen/a po področjih, kot je običajno za montessori vrtce (polica za fino motoriko, del, ki je namenjen dejavnostim vsakdanjega življenja, umetnost, zaznavanje, jezik, pri starejših otrocih še znanost in matematika).

Otroci v vrtcu poleg dela z montessori materiali skrbijo, da imajo rastline dovolj vode, da je na mizi svež šopek rožic, da so mize čiste, da je igralnica pometena in urejana. Lahko pomijejo posodo, zalijejo vrt, nahranijo domače živali. Na ta način otroci krepijo občutek za skupnost, da je njihov prispevek k urejenemu in skrbnemu okolju zelo pomemben.

V varstvu je dnevno prisoten tudi španski jezik, saj Jožici pomaga špansko govoreči vzgojitelj. Otroci so namreč v tem obdobju izredno občutljivi za jezik in se tako preko vsakdanje uporabe jezika, tuji jezik naučijo sproti.

Skratka, montessori varstvo v Celju me je navdušilo s svojo preprostostjo in domačnostjo ter s tem, da so otroci lahko veliko v naravi in v stiku z domačimi in gozdnimi živalmi. Le predstavljam si lahko, kako domače mora biti šele otrokom, ki so lahko vsak dan v takšnem okolju. Vrtec me je spomnil na gozdni vrtec nekje v Kanadi.