Večina staršev v poletnih mesecih razmišlja o tem, da bi malčka odvadili od plenic. V kolikor ta čas sovpada s časom, ko je otrok v občutljivem obdobju za odvajanje od plenic, potem je to super priložnost, ki jo vsekakor morate izkoristiti.V petek sem preživela prijeten večer s starši, ki so vključeni v Akademijo montessori doma. S Sabino sva jim podali par napotkov, kako se lotiti odvajanja od plenic po montessori pristopu. Odvajanje od plenic je tematika o kateri rada govorim. Verjetno tudi zaradi tega, ker imam lepe spomine na čas, ko sem od plenic odvajala Veliko in Malo T. Takrat sem se poleg njiju tudi jaz veliko naučila. Spoznala sem, da odvajanje od plenic del učenja in, da lahko traja dlje časa. Tako kot se otrok uči samostojnega hranjenja, tako tudi odvajanje od plenic zahteva ljubezen, potrpljenje in svoj čas. Na odvajanje od plenic ne smemo gledati kot na dosežek otroka, ki ga moram čim prej odkljukati. Cilj je sicer pomemben, vendar pa je celoten proces učenja še toliko bolj pomemben, zato si pri tem ne smemo postavljati časovnih omejitev.
Izredno pomembno se mi zdi, še posebej zdaj, ko živimo v dobi uporabe enkratnih plenic in ko je postalo praktično in udobno imeti otroke v plenicah vse do tretjega ali celo petega leta starosti, da se odvajanja od plenic lotimo takrat, ko nam otrok kaže očitne znake, da ne želi imeti več plenice.
Zato sem se odločila, da vam podam nekaj kratkih napotkov, ki naj vam bodo v pomoč in navdih, ko se boste lotili odvajanja od plenic.
Otroci običajno kar sami nakažejo, da je nastopil čas, ko ne želijo imeti več pleničke. Okoli 12. meseca starosti jih boste težko pripravili do previjanja v ležečem položaju. Najbolje, da ga takrat pričnete previjati v stoje ali pa ga počasi začnete odvajati od plenic. Zelo radi si v tem času pričnejo odpenjati pleničko in je ne želijo imeti več na sebi.
Zelo jih zanima tudi dogajanje v kopalnici, nam ves čas sledijo in opazujejo, kaj mi počnemo. To vse so znaki, s katerimi nam otroci sporočajo, da so pripravljeni na odvajanje od plenic. Pri tem imejte v mislih, da je odvajanje od plenic proces učenja za otročke, v katerem se učijo skupaj z vami oblačiti in slačiti, nadzorovati svoje mišice zapiralke, prepoznavati občutke, brisati lužice, uporabljati toaletni papir, itd. Dobro je, da si pri tem ne postavljate časovnih rokov in se temu obdobju neobremenjeno posvetite.
Najprej je pomembno, da se otrok sploh navadi na kahlico, zato nekaj časa posvetite temu, da se bo otrok vsaj za par minut navadil sedeti na kahlici in se ob tem počutil sproščenega. Pri tem še ni pomembno, ali bo v kahlici kaj nastalo, pomembno je, da se otrok navadi sploh sedeti na kahlici. Predlagam, da ga ob določenem času posadite na kahlico, morda zjutraj, ko se zbudi ali pa zvečer, ko se odpravite v kopalnico. Takrat je tudi največja možnost, da bo v kahlici kaj nastalo.
Zapomnite pa si, da zaenkrat ni ključno, ali bo otrok takrat odvajal ali ne. Pri tem bodite vedri, nasmejani in nadvse potrpežljivi kot takrat, ko ste otroka navajali na stolček za hranjenje. Morda otroku na začetku kahlica ne bo všeč in bo potreboval svoj čas, da se na njo na vadi. Ne obupajte, vedno znova poskušajte in bodite enako zadovoljni tudi, če otrok na kahlici ne bo hotel sedeti. Na začetku mu bo všeč le kakšno minutko, morda še to ne, ljubeče vztrajajte in prišel bo dan, ko bo vaš malček sproščeno sedel na kahlici.
Ko se otrok navadi kahlice in gre na njo vsak dan ob določenem času v dnevu, bodisi zjutraj ali zvečer, potem je čas, da tej rutini dodate še en ali dva obiska na kahlico. Število obiskov postopoma povečujte in opazujte otrokov ritem odvajanja in njegovo pripravljenost. Pomembno je, da vzpostavimo rutino, ki naj bi se je držali večino časa. Pri tem bodimo dosledni in ga povabimo na kahlico zjutraj, ko se zbudi, potem pred in po vsakem obroku, pred in po odhodu na sprehod/ vožnji/ dnevnemu počitku ter pred odhodom v posteljo. Tako bo imel dovolj priložnosti za odvajanje in bo lahko vedel, kdaj bo naslednja priložnost, ter se tako naučil zadrževati do ponovne priložnosti.
V tej fazi boste otroku tudi lahko popolnoma odvzeli pleničko.
Pri tem si lahko pomagate z odvajalnimi hlačkami, ki so zelo primerne na začetku odvajanja od plenic, ko je »nesreč« malo več. Otroci v teh hlačkah občutijo, da so mokri, kar je pri odvajanju od plenic izrednega pomena, še posebno otroci, ki so do sedaj bili v plenicah za enkratno uporabo. V plenicah za enkratno uporabo otroci občutka, da so mokri, ne morejo razviti, ker imajo vedno občutek, da so suhi. Občutek mokrote pa je izrednega pomena, da otroci lahko sploh spoznajo posledico svojega odvajanja. Te hlačke pa priporočam tudi iz naslednjega razloga.
Odvajalne hlačke si otroci na začetku lažje preoblačijo, kar je pomembno, saj se pri odvajanju od plenic učijo tudi samostojnega oblačenja in slačenja. Otroci jih običajno z veseljem nosijo in se pri tem počutijo zelo ponosne. Vsekakor pa priporočam, da čim prej preidete na spodnje hlačke.
Ob koncu odvajanja od plenic bo vaš otrok postal malo bolj predvidljiv pri odvajanju. Seveda pa so »nesreče« še vedno del otrokovega vsakdanjika in vedeti, kako se z njimi spoprijeti je pomemben del tega procesa.
Ko prvič opazite, da je otrok polulan ali pokakan, lahko rečete: »Moker si. Čas je, da gremo na kahlico«. Če je mogoče, ga odpeljete v kopalnico, da se preobleče in še malo posedi na kahlici. Vzpodbudite ga, da to naredi, kljub temu, da je očitno, da se je že odvajal. Zelo močno odsvetujem, da otroku rečete: »Oh, ne, spet si se polul.« ali »Čisto si umazan.« in »Zakaj nisi šel na kahlico?«.
Vsi ti stavki so nesmiselni, saj se otrok tega še uči, ne more tega še obvladati. Kakšne občutke to vzbudi v otroku, pa si lahko sami predstavljate.
