Nadaljujem z zgodbo o mlinčku.
Prejšnji teden sem objavila, da sem otrokom na delavnicah montessori pripravila mlinček za pripravo krušnih drobtin. Predstavila sem tudi prednosti te dejavnosti za otrokov razvoj.
Danes pa bi v zvezi s to dejavnostjo izpostavila še en vidik.
Mlinček na sliki se uporablja na določen način, da se koščki suhega kruha zmeljejo v drobtine.
Otrokom dejavnosti iz praktičnega življenja vedno prej predstavim.
Vse korake, ki so potrebni, da določeno opravilo izvede in tudi, kako se kakšen pripomoček uporabi. Tako je bilo tudi v primeru priprave krušnih drobtin.
Na sobotni delavnici montessori sta dva otroka uporabila mlinček in pri obeh sem opazila, da sta poleg pravilne uporabe mlinčka, dodala svoje korake, svoj način uporabe mlinčka, ki ni vodil v to, da bi se lahko koščki kruha uspešno zmleli v drobtine.
Moj prvi vzgib je bil, da ju nežno vodim nazaj v pravilno uporabo mlinčka, a sem se odločila, da se ustavim in opazujem.
Deček, star dve leti in pol je košček kruha vstavil v boben, čeprav je točno vedel, da bi ga moral vstaviti v zgornjo odprtino. Ob tem je zavrtel ročko mlinčka in nagnil glavo naprej. Takrat sem dojela, da je pravzaprav želel vedeti, če se bo košček kruha zmlel tudi tako, a se seveda ni. Če bi ga trenutek prej usmerila v pravilno uporabo mlinčka, ne bi imela tega dragocenega vpogleda v otrokovo razmišljanje in raziskovanje. Kaj se zgodi, če dam košček kruha v boben? Se bo tudi spremenil v drobtine?
Drugi deček, dve leti star je stopil pred mlinček in želel mleti tako. Seveda je na tak način veliko težje vrteti ročaj mlinčka, ker je roka prekratka, a se je vseeno trudil, da bi mu uspelo. Kar je pravzaprav želel ta deček izvedeti je bilo to iz kje pridejo drobtine v posodo. Kako padejo v posodo? Ta informacija mu je namreč manjkala, ko je bil pred mlinčkom in gledal mlinček od zgoraj. Seveda bi ga pred tem spet lahko popravila in opozorila, da na tak način ne bo mogel mleti kruha, a sem s tem, ko dečka nisem popravljala in usmerjala, dečku dala izkušnjo, da je prišel do lastnega odkritja o delovanju mlinčka.
Ko se ustaviš in uspeš umakniti potrebo po tem, da bi otroku dajal navodila. Ko zaupaš in si odprt za nova spoznanja o otroku. Vstopiš v svet otroka, v razumevanje tega, kaj doživlja, kako raziskuje svet okoli sebe in delovanje stvari v njem.
Vedno znova se čudim temu, kako deluje otrokov um in kako s tem, ko se upočasnimo in ustavimo svojo potrebo po nenehnem delovanju in usmerjanju, ugledamo pravo otrokovo naravo.
Kar bi lahko bila na prvi pogled nagajivost, je pravzaprav želja po raziskovanju.
Ste tudi vi imeli kakšno podobno izkušnjo z vašim otrokom ali otrokom v vaši skupini?
