Starši me večkrat vprašajo, kakšne so prednosti pedagogike montessori v primerjavi s tradicionalnimi oblikami izobraževanja.
Naj na kratko povzamem bistvene prednosti montessori pedagogike:

  1. Bistvenega pomena pri montessori metodi je okolje. Okolje, ki je pripravljeno tako, da ustreza potrebam otrok v vseh obdobjih.
  2. Vzgojitelj/učitelj je v pristopu montessori v ozadju, čeprav ima izredno pomembno vlogo, ko pripravlja okolje v skladu s potrebami otrok.
    Učitelj je do otrok izredno spoštljiv. Otrokom je velik vzgled, zato mora dober vzgojitelj/učitelj montessori skrbeti za svoj osebni razvoj in stalno delati na sebi.
  3. Vloga učitelja v montessori okolju navzven ni zelo vidna. Tu ne boste videli učitelja, ki bi stal pred otroci in vsem glasno in slikovito o nečem razlagal. Kljub temu, da je njegova vloga zelo tiha, pa še ne pomeni, da ni pomembna. Učitelj je tiha avtoriteta, ki ga otroci spoštujejo.
    Učiteljeva vloga je, da skrbno opazuje vsakega otroka, si svoja opazovanja zapisuje in tako spremlja otrokov napredek v znanju in razvoju njegove osebnosti vključno z delovnimi navadami. Učitelj mora poznati cilje, npr. kdaj je potrebno določena znanja osvojiti, kot tudi različne načine, kako ta cilj doseči. Učitelj je tisti, ki pripravi okolje tako, da otroka navduši do te mere, da si bo želel raziskovati in učiti. Učitelj se tako kot učenci premika po učilnici in dela z učenci. Nima katedra ali stalnega mesta.
  4. V tradicionalnih vrtcih/šolah vsi počnejo isto, kar pač učitelj/vzgojitelj pripravi za tisti dan. V montessori vrtcu/šoli si otroci izberejo med aktivnostmi/dejavnostmi, ki so postavljene na nizkih policah, da jih otroci dosežejo in po koncu uporabe tudi pospravijo za seboj, da je na voljo drugim otrokom. Prav tako lahko določeno dejavnost, igro, snov osvajajo toliko časa kolikor potrebujejo. Otroci delajo na tleh, na majhnih preprogah ali na mizah. Ni frontalne postavitve miz in stolov.
  5. V okoljih montessori se otroci učijo preko dela z rokami, materiali so konkretni, ne abstraktni. V šolah tako nimajo učbenikov in delovnih zvezkov, imajo pa veliko knjig, enciklopedij in izvajajo veliko eksperimentov.
  6. Tako za vrtec kot tudi šole montessori so značilne starostno mešane skupine. V šoli starejši otroci nemalokrat mlajšim otrokom naredijo predstavitve in jim pomagajo, kjer potrebujejo pomoč. Starejši otroci so timski vodje, zanesljivi prijatelji in nosilci znanj. Mlajši otroci pa imajo dober v pogled v to, kaj se bodo enkrat tudi oni učili in imajo stalno motivacijo za učenje za naprej. Tukaj ni videti učitelja, ki bi otroke priganjal k učenju. Učenci so zelo samomotivirani za učenje. To, da tvoj sošolec dela, se nekaj uči in napreduje v svojem znanju je velika spodbuda, da tudi ti delaš in se učiš.
  7. Nagrad in kazni v pristopu montessori ni, zato otroci v šoli montessori nimajo ocen. Prednost se daje notranji motivaciji otrok po učenju. Otroci so po naravi nagnjeni k učenju, zanima jih kako svet deluje, kako funkcionira. Kolikokrat damo otroku bombonček, ker je v kahlico naredil lužico ali mu damo čokoladico, ker je pospravil sobo? Vprašajmo se, ali želimo, da otroci delajo nekaj zaradi nas ali zaradi sebe. Podobno je v šoli, ko dobijo petico, ker so se naučili matematiko za pet. Veliko pomembneje je, da razvijejo lastno motivacijo.

To je bil res kratek in zelo splošen opis izvedbe pristopa montessori v ustanovah montessori, kot so vrtci in šole. Vsekakor pa pristop montessori ni rezerviran le za vrtce in šole, ampak se ga da zelo lepo vpeljati tudi v domače okolje. V domačem okolju ne gre za repliciranje vrtčevskega ali šolskega okolja, doma pridejo v ospredje še drugi elementi pristop montessori, vse skupaj je še bolj sproščeno in tudi prilagojeno vrednotam in ritmu posamezne družine.

Dragi starši, kakšno je vaše razmišljanje o prednostih, ki sem jih navedla? Se vam zdijo pomembne? Ste že vedeli za njih? Vesela bom vašega mnenja.