V kaj verjamem


  • ♥ Verjamem, da lahko spremenimo svet na bolje, če se kot starši zavedamo pomembnosti prvih let življenja, ko se postavljajo temelji za celo življenje.

  • ♥ Verjamem, da je v prvi vrsti najpomembnejša ljubezen, ki jo otroku lahko damo in to ni ljubezen, ki bi jo pogojevali. To je brezpogojna ljubezen, sprejemanje otroka takšnega kot je, ker je tak kot je enostavno čudovit v vsej svoji edinstvenosti.

  • ♥ Verjamem, da otrok z našo ljubeznijo nikakor ne moremo razvaditi. 

  • ♥Verjamem, da smo mi odrasli otrokom največji vzgled, zato je pomembno, da smo v odnosu z njimi pristni in smo ob tem najboljša možna verzija sebe. Nikakor ne mislim, da moramo biti popolni za naše otroke, lahko pa stremimo k temu, da jim s svojim zgledom predamo tisto, kar želimo, da bi sami postali. 


  • ♥ Verjamem, da je najboljša možna naložba v otrokov razvoj ta, da mu že v najzgodnejših letih pustimo, da tisto, kar želijo, naredijo sami. Pri tem zelo rada sledim enemu izmed najpomembnejših načel pedagogike montessori: “Pomagaj mi, da naredim sam”.

  • 
♥ Verjamem, da bi moral vsak otrok brezskrbno skakati po lužah, se valjati po sveže pokošeni travi, biti moker po nalivu dežja, bos tekati po mehkih gozdnih tleh. Stik z naravo je za otroke zelo pomemben, saj poteši vse njegove čute, ki so v rani mladosti tako izostreni in preko katerih se največ naučijo o svetu in o samem sebi.

  • ♥ 
Verjamem, da so umazani otroci, srečni otroci.

  • ♥ Verjamem, da pretirana pomoč otroku lahko zelo škoduje. To, da otroka oblačimo v plenico še krepko po drugem letu, zato, ker je to nam bolj udobno. Ali pa, da otroka še vedno hranimo po žlici, ko je že zdavnaj sposoben držati žlico v rokah in se sam hraniti. Ali to, pa, da ga vozimo v vozičku, medtem, ko nam z močnim jokom želi povedati, da bi rad hodil sam, saj je tako vesel, da je končno shodil, nam pa je težko upočasniti tempo, saj vedno nekam hitimo. 

  • ♥Verjamem tudi, da otroci ne potrebujejo vseh možnih igrače, ki jih vidimo v katalogih in na policah trgovin. Predvsem ne potrebujejo igrač, ki delujejo same po sebi. Teh se otroci hitro naveličajo in take igrače tudi ne pomagajo krepiti povezav v otrokovih možganih. Potrebujejo pa igrače, ki ustrezajo njihovim trenutnim razvojnim potrebam in njihovim interesom. 


  • ♥ Majhni otroci potrebujejo prave izkušnje z okoljem okoli sebe, stvari se morajo dotikati, jih držati v rokah, z njimi rokovati,…To, da se bodo s tablico marsikaj naučili in je le ta zelo koristna za njih, so samo izgovori, da upravičimo sebe, ko želimo imeti mir pred otroci. V dobi televizije, računalnikov, pametnih telefonov in tablic je otroka težko vzgajati. Starši so zmedeni, še posebej, če na policah trgovine z otroškimi igračami, najdejo otroški tablični računalnik. Vse te naprave ne pomagajo k izgrajevanju celovitih možganov in dejansko ovirajo zdravo delovanje možganov, še posebej, če zavzemajo preveč otrokovega časa.

  • ♥ Verjamem, da se da otroke zamotiti na tisoč in en način in ena izmed najboljših igrač je voda, ki pa jo v vsakem letnem času tolerirajo le najbolj pogumni starši. 


  • ♥ Predvsem pa močno verjamem, da otroku lahko postavimo meje na spoštljiv način, kjer ni prostora za grobe besede, ustrahovanja in žalitve. Vse to terja od nas poznavanje posameznih razvojnih faz otroka, poznavanje njegovih potreb in seveda tudi veliko dela na sebi.