Zadnjič sem bila na obisku pri prijateljici, ki navdih za vzgojo svojega dvoletnega fantka, med drugim, črpa tudi iz filozofije Marie Montessori. Pisala sem že o tem, kako so določene prilagoditve v kopalnici nujno potrebne, da bi otroci svojo skrb zase opravljali čim bolj samostojno. Prevzela sta me skrbna premišljenost mame in posluh otrokovim potrebam po samostojni skrbi za sebe pri načrtovanju in tudi izvedbi prilagoditve kopalnice za sinčka. Vse skupaj me je tako prevzelo, da si želim z vami deliti primer zelo spoštljive in dostojanstvene prilagoditve kopalnice malčkovim potrebam.
Njihova kopalnica ima bide, kar se mi zdi krasno, saj tako otrok ne potrebuje pručke, da bi lahko dosegel umivalnik za odrasle. Skoraj tako je kot bi imel svoj majhen umivalnik.
Všeč mi je majhno ogledalo, ki je na ploščice kopalnice pritrjeno zgolj z lepilnimi blazinicami. Fantek se med umivanjem zob lahko opazuje v ogledalu. Po jedi, ko si je potrebno umiti roke in obraz, dejansko vidi, kje je umazan in se tako lažje umije po obrazu. Prijateljica pravi, da odkar mu je pripravila ogledalo, se sedaj z večjim veseljem počeše. Na bideju ima fantek dostopno milo in krtačko za nohte.
Zelo mi je všeč majhna polička, ki je na steno pritrjena zgolj s priseski. Na njej ima fantek kozarček z zobno ščetko in zobno pasto, v drugem kozarčku pa ima spravljen glavnik za lase. Poličko je mama kupila v Merkurju na oddelku za kopalnico.
