Glede na to, da živimo v mestu, se mi zdi stik z naravo še toliko bolj pomemben za otroke. Eden izmed načinov, kako naravo približati otroku je vrtnarjenje. Pri tem ni pomembno ali imate svoj vrt, rastline lahko vzgojite tudi na balkonu ali okenski polici.
Januarja smo posadile čebulice tulipanov in narcis, čeprav smo s sajenjem teh rastlin bile letos malo pozne. Vseeno so pristale na okenski polici, hčerki pa vsakodnevno opazujeta rastline in sta pozorni na vsakršno spremembo. Vestno jih zalivata, Mali T (2) že kar preveč.
Zasaditev smo načrtovale skupaj. Šle smo v semenarno in nakupile čebulic, pri čemer sem jima prepustila izbiro. Veliki T (5 let) si je izbrala tulipane, Mali T (2) narcise. Nakupile smo tudi semena paradižnika, fižola, redkvic in korenčka, ki jih bomo tudi poskusile vzgojiti na balkonu, v koritu in večjih loncih. Odločila sem se, da letos sadik ne bom kupila, se mi zdi bolj pomembno, da hčerki vidita celotno pot, kako hrana pride na naš krožnik, od semena, preko vzgoje sadik in nabiranja plodov za pripravo kosila.
Zasaditev smo izpeljale v predsobi, saj bi nas na balkonu preveč zeblo. Pripravila sem zemljo, lončke, čebulice in majhno vrtnarsko orodje (lopatke). Prvo čebulico sem zasadila jaz, tako, da sem jima pokazala celoten postopek. Mislim, da sta najbolj uživali pri polnjenju lončkov z zemljo, še posebej Mali T (2).
Bilo je kar nekaj zemlje, ki se je v nekem trenutku raztresla iz vreče, vendar smo po zaključku, s skupnimi močmi počistile tla.
