Kako otroci osvajajo nove veščine?

Na skoraj vsaki delavnici se zgodijo pomembna spoznanja in vedno znova me očara, kako majhne stvari skrivajo v sebi velike zgodbe o učenju, potrpežljivosti in zaupanju.

Ena od teh zgodb se je odvila pri koritu, kjer se je Gabriel (2,5 leti) s svojim vrčkom vode popolnoma zatopil v nalogo, ki se na prvi pogled zdi tako preprosta. Toda v resnici je bilo v teh drobnih trenutkih veliko več: raziskovanje, učenje, in predvsem izjemna osredotočenost na cilj.

Gabriel je vedno znova napolnil vrček čisto do vrha z vodo in počasi, z vso pozornostjo na vsak svoj gib, z vrčkom v roki hodil od korita do mize, kjer si je pripravil aktivnost.

Brez opozorila staršev ali drugih odraslih, da se voda lahko polije, se je sam odločil, da bo pazil in prenesel vodo do mize brez polivanja.
Hodil je s počasnimi koraki, njegov pogled pa je večinoma spremljal vrček in njegove roke. Občasno je preveril tudi pot do mize. Bil je povsem osredotočen na cilj in vse svoje moči usmeril v to, da bi mu uspelo.

Na delavnicah, ki jih izvajam, so otrokom na voljo dejavnosti z vodo:

• ožemanje gobice,
• prelaganje žogic iz ene posode v drugo,
• zalivanje rastlin,
• pomivanje posode, umivanje sadja, sajenje semen, priprava šopkov itd.

Vsaka dejavnost z vodo je skrbno pripravljena na pladnju, poleg pa je vrček, s katerim otrok sam hodi po vodo, da lahko začne z aktivnostjo.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pri prvem rokovanju z vrčkom otroci še niso pozorni na to, da bi vodo prinesli do mize brez polivanja.
Takrat je njihov fokus drugje: kako odpreti pipo, nastaviti vrček pod curek vode, zapreti pipo, kam in kako odnesti vrček ter preliti vodo.

Šele kasneje začnejo zaznavati posledice svojih dejanj, na primer lužo na tleh. Skozi to izkušnjo se učijo: Zakaj je voda na tleh? Kaj sem naredil, da se je polilo?

Ko otrok prvič opazi lužo, mu pokažemo, kaj narediti. Na voljo imamo brisače, ki so vedno na istem mestu, da jih otroci zlahka najdejo. Sprva lužo obrišemo mi, otroci pa nas pri tem radovedno opazujejo in posnemajo. Sčasoma to postane del njihove rutine.

Zelo preprosto opravilo, kot je prenos vrčka z vodo od točke A do točke B, skriva v sebi veliko učenja. Otroci vsega ne osvojijo naenkrat. Ko usvojijo osnovne korake, kot sta nalivanje in brisanje luže, se lotijo bolj zahtevnih izzivov, kot je prenos vrčka brez polivanja.

Če bi otroku v začetni fazi nenehno dajali navodila, naj hodi počasi in pazi na vrček, bi bilo to zanj preveč. Velika verjetnost je, da bi zaradi stalnih opozoril izgubil zanimanje za dejavnost in jo opustil.

Kaj nam to pove o naravi otroka?
Rast in razvoj sta otroku naravna.
Učenje novih spretnosti se zgodi, ko je otrok nanje pripravljen.
Takrat je tudi pravi čas za krepitev zaupanja vase in gradnjo pozitivne samopodobe.
Uspeh, ki ga otrok doseže na podlagi lastnih prizadevanj, mu daje občutek zadovoljstva: “Zmogel sem. Uspelo mi je.”

Če bi od otroka zahtevali nekaj, na kar še ni pripravljen, bi to lahko vodilo v preveliko frustracijo. Napake so seveda nujen del učenja, vendar mora otrok imeti priložnost, da jih postopoma predela.

Zaupanje v otroka, opazovanje njegovih sposobnosti in zagotavljanje priložnosti za učenje so ključni koraki, s katerimi lahko podprete njegov naravni razvojni potencial.

Na razvojnih delavnicah za starejše malčke po metodi montessori otrokom ponujam okolje, kjer lahko razvijajo svojo samostojnost, pridobivajo nove spretnosti in krepijo zaupanje vase skozi skrbno pripravljene dejavnosti.

Vabim vas, da se nam pridružite in spoznate, kako lahko s preprostimi, a učinkovitimi pristopi podprete otrokov naravni razvoj in ustvarite temelje za vse življenje.